Obstaja kar nekaj slovenskih risank, ki so se za vedno prijele pri naših otrokih, saj so jim blizu in opisujejo znane življenske vzorce in tudi junaki nosijo slovenska imena. Najpriljublenejša slovenska risanka je Čebelica Maja. V preteklosti so bile številne risanke iz vseh koncev sveta predvajane v jeziku države, iz katere soprihajale. Pozitivna stran je bila, da se je otrok lahko naučil pri tem tudi veliko novih besed v tujem jeziku. Spoznaval je jezik in like, ki so se mu prikazovali.
Slaba stran pa,da jih ni razumel,ker so se ponapisi prehitro menjali, ali pa je bil prevod neustrezen. Dandanes so vse risanke „slovenske risanke“,saj so sinhronizirane in ni več možno slišati, kako zvenijo v v izvornem jeziku. To je po eni strani škoda, saj ne slišimo materinega jezika junakov. Sinhronizacija pa je večkrat slaba, s slovničnimi napakami izvajalcev sinhronizacije in prevodi so velikokrat površni in netočni. Posledica je, da posebno majhni otroci dobijo nepravilno predsta vo o zgodbi na ekranu. Ker so risank, bi e nasploh pomemben element vzgoje in izobraževanja v zgodnjem otroškemobdobju, bi bilo sinhronizaciji potrebno posvečati več pozornosti, jo dodelati in jo kakovostno izvajati.
Potrebno je preučiti fraze v tujem jeziku in jih pravilno prevesti v slovenski jezik ,sicer bo mladi gledalec izgubil nit dogajanja in ne bo razumel bistva. Zelo malo sredstev je potrebno vložiti v kakovostno sinhronizacijo, a uspeh vložka bo takoj opazen in bo pritegnil še več gledalcev in privržencev tovrstne zvrsti umetnosti.
Ker gre pri tem predvsem za otroka in kakovostno preživljanje njegovega prostega časa bi morali naši ustvarjalci sinhronizacije usmeriti vse sile v to, da nudijo našim zanamcem kar največ, saj bodo na ta način ustvarili zadovoljne odjemalce in s tem razširi zanimanje na širši krog mladih in starih ljudi,ki jim bodo hvaležni in bodo ostali zvesti gledalci.