Lesene igrače naše mladosti se vračajo
V času otroštva naših očetov in mam, so bile igrače izdelane večinoma iz lesa, v našem otroštvu pa so se razmahnile že prve plastične. Teh je danes toliko, da jim ni videti konca, a marsikdo se zaveda, da pogosto niso ravno kakovostne, še posebej pa ne okolju prijazne. Poleg tega so pogosto ocenjene celo, kot zdravju nevarne. Zato se ponovno vse bolj uveljavljajo lesene igrače, ki so bolj trpežne in večinoma tudi na dotik prijetnejše.
Za primer vzemimo lesen in plastičen buldožer. Res je – morda je plastičen izdelan tako, da ima več fines, na primer stranska ogledala, a prav te drobne finese so tisto, kar običajno predstavlja največjo nevarnost. Mali koščki se odlomijo, otrok se lahko ob polomljeno plastiko ureže ali pa drobne delce celo pogoltne. Les zagotovo ni tako nevaren, je tudi bolj trpežen in se ne poškoduje kar tako. Tako igrače zdržijo več časa in zagotavljajo daljše obdobje kakovostne igre.
Lesene igrače zdržijo dlje kot plastične
V časih, ko plastika še ni vladala svetu, se nas je večina igrala z igračami, narejenimi iz lesa. Sama sem imela čudovitega lesenega kužka na kolesih, pobarvanega z belo in narisanimi črnimi pikami (dalmatinčka), ki sem ga vlekla za seboj na vrvici. Ta lesen kuža je šel z mano povsod – pa se vseeno ni uničil. No, nekoliko je obledel, a moji starši imajo še vedno spravljenega v sobi, ki je bila nekoč moja.
Moja sin in hči, ki imata štiri in tri leta, se takrat, ko obiščeta babico in dedka, vedno spomnita nanj. Tudi njima se zdi zanimiv in kadar se pretvarjata, da gre za pravega psa, ki ga peljeta na sprehod ali v pasjo šolo, se zamotita za uro ali še več. Zato sem bila pred kratkim navdušena, ko sem na spletu našla prodajalno, ki ponuja tudi lesene igrače. Ravno takšne, kot smo jih poznali nekoč – preproste, a zelo kakovostne. In glej! Med njimi sta tudi kuža in muca na koleščkih. Gotovo že veste, da ju bom kupila – takšne igrače so namreč neprecenljive.
Lesena igrača je prijazna do okolja
Ljudje sicer veliko govorimo o skrbi za okolje, a pogosto se zgodi, da ostanemo samo pri besedah. Še posebej to velja za starše, ki skupaj z otroki ločujejo odpadke, pazijo na porabo vode ter reciklirajo, a ko pride do igrač, se zadovoljijo z najcenejšim – s cenenimi igračami, narejenimi iz plastike, ki ni naravna in onesnažuje okolje tako v postopku proizvodnje kot kasneje, ko jo pokvarjeno zavržemo.
Nasprotje tega onesnaževanja pa predstavlja lesena igrača. Naraven material, ki ga uporabljajo inovativni proizvajalci igrač, spada med obnovljive vire in ker se proizvajalci zavedajo problematike prekomerne sečnje gozdov po svetu, jih je mnogo združenih tudi v konzorcije, ki skrbijo za novo pogozdovanje.
Igrače iz lesa so seveda zdravju mnogo bolj prijazne kot plastične, zato jih vse bolj ponovno uvajajo tudi v vrtce in šole – dejstvo je namreč, da lahko plastika vsebuje mnogo nevarnih snovi, ki vplivajo na otroško zdravje.
Starostna slabovidnost ali presbiopija je povsem normalen fiziološki pojav.
Običajno se pojavi okoli 40. leta starosti. Zanjo je značilen zamegljen vid pri branju, pri delu z računalnikom oziroma pri vsem bližinskih delih.
Otroške igrače, ki presenečajo po kakovosti
Vse več proizvajalcev igrač teži k temu, da bi otrokom ponudili kakovostne izdelke, zaradi česar vse pogosteje izdelujejo igrače iz lesa. Lesene igrače so zagotovo dobrodošle, saj je les mnogo obstojnejši kot plastika.
Les je material, ki ga je možno obdelovati na veliko načinov, zato so lahko iz njega izdelane tako klasične igrače kot so lesene kocke in leseni vlakci, kot mnoge druge. Zelo priljubljeni so tako recimo poganjalci, igralne hišice, lesene sestavljanke in podobno. Včasih so bile igrače iz lesa predvsem velike, nerodne, težke in so imele ostre robove, danes pa tehnologija omogoča takšno pripravo in obdelavo lesa, ki je otrokom prijazna in varna – kocke imajo zaobljene in gladke robove, poganjalci so iz lahkega lepljenega lesa, sestavljanke so mojstrsko izrezljane. Glavna prednost pa je seveda v tem, da so te igrače neverjetno obstojne in imajo v primerjavi s plastičnimi precej daljšo življenjsko dobo. Poglej si kaj znajo o njih povedati mali otroci.
Moja najljubša lesena igrača
Moje ime je Pia in hodim v drugi razred osnovne šole. Imam sestrico Manjo. Radi se igrava, včasih pa pride k nama tudi sošolka Anamarija. Najraje imamo mojega rdečega gugalnega konjička, ki mu je ime Hitri. Čeprav je samo lesena igrača, se igramo, da je pravi konj.
Vse se rade gugamo na njem. Včasih se tudi skregamo, ker bi se rade gugale vse naenkrat. Takrat se pride potem z nami še mami kregat in nam pove, da to ni prav. Moramo se opravičiti in objeti in biti spet prijateljice.
Velikokrat se igramo, da gremo s konjičkom na piknik. Takrat pogrnemo po tleh odejo in mami nam prinese olupljena jabolka. Tudi Hitri ima rad jabolka, da očisti zobe, sicer pa imajo konji raje travo in korenčke.
Ko bom velika, bi imela rada pravega konja. Tudi takrat bom povabila Manjo in Anamarijo, da gremo skupaj z njim na piknik.
Kvalitetne igrače – srečno otroštvo
Srečno otroštvo je skupek toliko stvari, da jih je nemogoče vse zapisati, zagotovo pa velik del predstavlja igra. In ko pomislim, kaj me je najbolj osrečevalo v mojem otroštvu, je bila to zagotovo lesena igrača, ki sem jo nekoč pri dedku dobila za novoletno darilo. Še vedno se živo spominjam škatle, ki je bila pod novoletno smrečico. Takoj sem vedela, da je to darilo zame. Odvila sem celofan, jo odprla in v njej našla lesene keglje in žogico za podiranje.
Za te keglje danes vem, da jih je moj dedi na svojem delovnem pultu izrezljal sam. Vanje je vložil precej truda in predvsem vso svojo ljubezen do mene. To je eden mojih najljubših spominov iz otroštva in čeprav sem takrat mislila, da me osrečuje predvsem igrača, s katero sem se spomladi z dedijem igrala na dvorišču, danes vem, da mi je ta spomin ostal zapisan globoko v srcu predvsem zaradi dedija in tega, koliko pozornosti mi je namenil. Ta igrača, ki je danes žal ni več, zame ni le simbol srečnega otroštva, zaradi igrače same, temveč predvsem zaradi mojega dedka.
Različne lesene igrače
Kadar pomislimo na lesene igrače, zagotovo pomislimo na nekaj starega. Na igrače, kot smo jih poznali nekoč. Vendar pa se ravno lesene igrače, ki so nekoč že razveseljevale otroke, zadnja leta ponovno vračajo v velikem slogu – prihajajo od visoko specializiranih proizvajalcev, ki uporabljajo zgolj les kot naravni material, iz njega pa izdelujejo vse tisto, kar sicer omogoča plastike: avtomobilčke, hišice za punčke, sestavljanke, kocke, poganjalce, vlakce … Razlika je dejansko le v tem, da je les precej bolj kakovosten material kot običajna plastika, zato so seveda tudi igrače narejene iz lesa bolj kakovostne kot so plastične.
Včasih so bile igrače iz lesa v primerjavi s plastičnimi seveda precej dolgočasne – predvsem zato, ker niso bile tako zelo barvite. Danes pa les tudi pri tem več ne zaostaja. Odet je v pisane barve in to z zdravju neškodljivimi barvami. Lahko je zelo domiselno poslikan, tako da otrokom res nudi obilico zabave.
Lesene igrače za dečke
V svoji mladosti sem se rada igrala s frnikolami. Za razliko od običajnega, pa jih s prijatelji nismo zbijali, temveč smo počeli nekaj precej bolj zanimivega: za frnikole smo izdelovali poti oziroma tračnice, po katerih smo jih nato spuščali. Pri tem smo seveda uporabljali najrazličnejšo odpadno embalažo in ustvarili marsikatero zanimivo cesto oziroma progo za frnikule.
Ko sva z možem pred kratkim kupovala darila, sem opazila nekaj podobnega. V trgovini, kjer so prodajali lesene igrače, so imeli namreč tako imenovani kaskadni tobogan. Ime je sicer nekoliko nenavadno, vendar ne gre za nič posebnega: to so nekakšni tiri, ki se prepletajo in spuščajo eden do drugega, po njih pa lahko spustiš leseno kroglico (pri manjši različici) ali majhen avtomobilček (pri večji izvedbi). Igračo so imeli razstavljeno, tako da sva jo lahko celo malo preizkusila in se spomnila, kako smo se morali otroci pri igri včasih precej bolj znajti sami, kot pa se morajo otroci danes.
Lesene igrače za kuharijo
V vrtcu sem nekoč opazila, da je moj sin popolnoma zatopljen v igro s kompletom lesenega sadja. Pa ne kakršnega koli – šlo je za leseno sadje iz koščkov, ki so se med sabo sprijemali z magneti, in si jih rezal s pomočjo lesenega nožka.
Zdelo se mi je zanimivo, da otroku takšno veselje predstavljajo enostavne lesene igrače, zato sem se odločila, da malo pobrskam po spletu in skušam najti takšno leseno sadje tudi za doma. In ko sem se tega lotila, sem bila prijetno presenečena: ne le cela gora sadja, na voljo je tudi zelenjava, torte, sendviči in še marsikaj drugega. Cel kup živil oziroma hrane, ki je na daleč videti kot prava, a je v resnici iz lesa!
Cena je bila primerna, zato sem kar prek spleta takoj kupila (meni npr. je ful všeč trgovina z igračami Chebeltza) komplet sadja in zelenjave ter še en komplet za sendviče, tako da lahko moj mali sinko zdaj tudi doma med seboj spaja kruh z rezino sira, doda še rezino paradižnika in podobno. Na koncu spet vse skupaj razreže z lesenim nožkom. In ja, seveda, z možem sva stalno v njegovi gostilni, saj naju pri igri vedno najprej povpraša, kaj nama lahko skuha. Tako smo cel dan vsi siti.
Lesene igrače
Da bom za svojo hči zahtevala zgolj najboljše, sem se odločila že med samo nosečnostjo. Pri tem pa seveda ne mislim najboljše, kar se tiče blagovnih znamk ali denarne vrednosti, temveč najboljše glede na moja prepričanja. Ravno zato sem svojim sorodnikom že pred porodom povedala, da moja hči ne potrebuje kopice plastičnih igrač s Kitajske, da ne želim plastičnih dolgonogih punčk in plastičnih pastelnih konjičkov. Predlagala sem, naj raje kupijo didaktične lesene igrače – če seveda že morajo kupiti ravno igrače. Prav tako sem vsem povedala, naj za hči ne kupujejo roza oblekic – ničesar rožnatega ne dovolim. Takšna pač sem, saj ne da bi bilo kaj narobe z rožnato.
To je bilo sprva celo malo nenavadno, predvsem za babici, ki sta se po mojem že pripravljali na punčko v rožnati oblekici z naborki, ki ima dva čopka in s seboj vedno vlači svojo najljubšo Barbiko. Danes pa, ko ima šest let in so tega vsi navajeni, ni nobenih težav več. Še vedno se seveda rada igra in tako bo najbrž še dolgo. Tako je tudi prav, a ker sem od začetka vztrajala na kvalitetnih, edukativnih in okolju prijaznih igračah, je z njimi nadvse zadovoljna tudi moja hči. Sedaj že razume kako so narejene in počasi spoznava tudi njihove lastnosti in prednosti.