Kaj je mejna osebnostna motnja?

Duševnih motenj je v današnjem svetu vedno več. Do tega prihaja zato, ker je veliko število posameznikov pod vplivom življenjskih okoliščin, ki na njih delujejo negativno. Poleg tega pa se je šele v zadnjih nekaj desetletjih stroka klinične psihologije pričela temeljito razvijati v smeri razumevanja človeškega uma. Ena izmed pogosto spregledanih bolezni je mejna osebnostna motnja. Temu je tako, saj jo je težko prepoznati brez strokovne pomoči. Posledice nezdravljenja pa so lahko zelo resne, saj močno znižajo kvaliteto življenja trpečemu posamezniku.

Motnja razpoloženja in interakcije s soljudmi

Strokovnjaki ocenjujejo, da približno 11 % vseh ljudi po svetu trpi za neko vrsto duševne motnje. Od tega pa ima 1.5% ljudi mejno osebnostno motnjo. Tako lahko vidimo, da je to dokaj velik odstotek celotne populacije posameznikov z duševnimi boleznimi. Zanimivo pa je, da približno 75% vseh trpečih ljudi, za omenjeno motnjo, je žensk. 

Samo motnjo se zdravi preko pogovora s kliničnih psihologom. Glavni simptomi pa so:

  • Čustvena nestabilnost, ki ji strokovno pravimo tudi afektivna disregulacija
  • Impulzivno vedenje, ki se lahko odraža v nepremišljenih in dostikrat nevarnih odločitvah posameznika
  • Nestabilna razmerja in odnosi s partnerji, prijatelji, družino
  • Negativno mišljenje o sebi, kot tudi svetu
Strokovnjaki ocenjujejo, da približno 11 % vseh ljudi po svetu trpi za neko vrsto duševne motnje.

Sami zgoraj omenjeni simptomi so lahko zelo mili ali pa izredno intenzivni. To je tudi razlog, da pravilno diagnozo lahko postavi samo klinični psiholog.

Razlogi za nastanek osebnostnih motenj

Kot prej omenjeno, moderna psihologija šele pričenja razumevati človeški um, kako deluje, ter kaj nanj pozitivno in negativno vpliva. Dejstvo pa je, da se v večini primerov mejna osebnostna motnja razvije zaradi različnih travm, ki jih je posameznik doživel v otroštvu ali najstniških letih. 

Tako so glavni vzroki:

Genetika posameznika

Obstajajo dokazi, da se lahko duševne motnje podedujejo. Seveda to ne pomeni, da če je nekdo v družini  imel ali ima neko motnjo, da jo bodo podedovali otroci. Je pa res, da so morda zaradi tega bolj izpostavljeni razvoju različnih mentalnih bolezni.

V večini primerov se mejna osebnostna motnja razvije zaradi različnih travm, ki jih je posameznik doživel v otroštvu ali najstniških letih. 

Težave s kemijo možganov

Neuravnovešena kemija možganov je odgovorna za veliko fizičnih in psiholoških simptomov in bolezni, ki so škodljive za posameznika. Tako lahko posameznik izraža preveliko agresijo, impulzivnost, slabo voljo ipd. Za omenjene težave pa je velikokrat tudi kriva slaba in neprimerna prehrana.

Naloge kliničnega psihologa

Zdravljenje duševnih motenj zahteva izredno veliko strokovnega znanja o človeški psihologiji. Tako je kliničnih psiholog strokovnjak na področju prepoznavanja in zdravljenja različnih bolezni in stanj uma, kot je depresija, anksioznost ipd.

Klinični psiholog ima doktorat opravljen iz klinične psihologija. To je tudi zahteva, da lahko prične zdraviti paciente ter jim pomaga razviti orodja za srečevanje s čustvenimi izzivi.

Psiholog pa se neprenehoma izobražuje ter ima dostop do najnovejših raziskav, zdravil in tehnik za zdravljenje različnih vrst duševnih motenj.

Komplikacije, ki jih povzroča osebnostna motnja

Resnica je, da mejna osebnostna motnja povzroči trpečemu posamezniku nemalo težav. Te pa zelo negativno vplivajo na kvaliteto njegovega ali njenega življenja. Tako pa tudi težje vzdržuje intimne odnose, zaposlenost, uspeh v šoli, dobro samopodobo ipd. Vse to pa se odraža v:

  • Redni izgubi ali menjavi zaposlitve
  • Vpletenost v nasilne odnose
  • Nezaželeni nosečnosti
  • Spolnih boleznih
  • Nesreč z motornimi vozili
  • Poskusu samomora

Seveda pa ima omenjena motnja tudi veliko fizičnih učinkov na telo, kot so:

  • Težave s spanjem
  • Izguba apetita
  • Hitro izguba ali pridobitev teže
  • Težave s pozornostjo
  • Bolečine v telesu
Zdravljenje duševnih motenj zahteva izredno veliko strokovnega znanja o človeški psihologiji.

Mentalne bolezni so dostikrat med seboj povezane

Razlog, da je mejno osebnostno motnjo težko prepoznati, je ta, da se velikokrat pojavi ob prisotnosti drugih mentalnih boleznih. Tako je možno, da:

Posameznik trpi za bipolarno in osebnostno motnjo

Bipolarna in osebnostna motnja se velikokrat prepletata. Tako lahko posameznik trpi za obema boleznima, ki močno poslabšata že resno stanje. V tem primeru lahko samo klinični psiholog postavi primerno diagnozo.

Travme in osebnostne motnje

Travme so velikokrat povezane z osebnostnimi motnjami. Na žalost v tem primeru posameznik trpi toliko bolj, saj ima nerazrešene težave še iz otroštva, kot tudi komplikacije, ki jih povzročajo dodatne motnje.

Samomor in osebnostne motnje

V veliko primerov je mejna osebnostna motnja povezana z mislimi ali poskusom samomora trpeče osebe. Temu so izpostavljeni mladi odrasli, kot tudi starejši ljudje.

Kje lahko najdemo pomoč?

Za zdravljenje duševnih motenj je vedno najbolje poiskat profesionalno pomoč. Na spletni strani www.mojpsihoterapevt.si lahko najdemo vrhunske klinične psihologe, ki nam bodo pomagali pri reševanju vseh duševnih bolezni. Dejstvo je, da v večni primerov posameznik potrebuje samo nekoga, ki mu lahko zaupa svoje težave. Psiholog pa poleg tega tudi tesno sodeluje s trpečo osebo, saj tako skupaj razvijeta tehnike in orodja, ki jih bo posameznik lahko uporabljal v vsakodnevnem življenju.

Podobné příspěvky: