Diastaza simfize ali simfizioliza: disfunkcija simfize
Piše: doc. dr. Borut Kobal, dr. med., specialist ginekolog porodničar iz Ginekološke klinike v Ljubljani.
Diastaza symphysis pubis (DSP) pomeni nenormalno velikost (širino) špranje v sklepu obeh sramnih kosti, ki predstavljata sprednji rob medeničnega obroča.
Običajna širina špranje v tem sklepu je med 4 in 5 milimetri, vendar se zaradi hormonskega vpliva v nosečnosti, predvsem zaradi delovanja relaksina, fiziološko razmakne za dodatna 2 do 3 milimetre. Poleg hormonskih vplivov naj bi pri pojavu sodelovale tudi spremembe v metabolizmu kalcija, spremenjene biomehanične razmere in možne anatomske variacije. Širina špranje do 9 milimetrov je tako povsem normalen pojav in je najverjetneje del adaptacije medeničnega obroča na nosečnost, tako nastala ohlapnost sklepa pa neke vrste predpriprava na porod. Težave, ki jih zaradi teh fizioloških dogodkov občutijo nosečnice ali porodnice, so zajete v izrazu disfunkcija simfize, čeprav je simptomatika lahko zelo pestra in včasih podobna tisti, ki nastane pri pravi diastazi simfize.
Za slednjo je značilen večji razmak med kostema (1 centimeter in več) ali celo dislokacija sramnih kosti in je največkrat posledica travme, ki nastane med spontanim ali operativnim porodom, ali pa je enostavno posledica zunanje poškodbe medeničnega obroča.
Ker so blagi simptomi disfunkcije simfize v vsakdanji praksi pogosti in rešljivi s preprostimi postopki, težave pa po porodu hitro izzvenijo, se bomo dotaknili le težjih oblik disfunkcije, katerih simptomi in postopki so enaki kot pri diastazi simfize.
Med glavnimi simptomi pri težji obliki disfunkcije simfize kot DSP lahko naštejemo bolečine v predelu sramne kosti, ki se lahko širijo v spodnji del trebuha, križ ali noge; bolečine pri hoji, pokrčenju noge ali enostranski obremenitvi telesa; bolečine pri vsakodnevnih opravkih, kot so pripogibanje, vstajanje iz sedečega položaja, pri hoji po stopnicah ali obračanju v postelji. Občasno lahko zaslišimo ali začutimo premik obeh sramnih kosti. Počitek značilno zmanjša težave. Pri pregledu lahko ugotovimo spremembe v področju sklepa (občutljivost, oteklina), z ultrazvočno preiskavo (v nosečnosti) ali z rentgenskim posnetkom (po porodu) pa dokažemo diastazo. Neredko najdemo prisotne tudi nevrološke nepravilnosti in občutljivost mišic medeničnega dna, tako bo oteženo gibanje v bokih ali stanje na eni nogi. Preden postavimo diagnozo, moramo izključiti nekatera obolenja, ki dajejo podobno klinično sliko, kot sta npr. stisnjenje živca pri izstopu iz hrbtenice (lumbischialgia) in globoka venska tromboza, da naštejem le najpogostejše.
Prave incidence disfunkcije simfize in/ali diastaze simfize v splošni populaciji nosečnic ne poznamo, verjetno predstavljajo težje oblike le vrh relativno pogostega stanja v nosečnosti, tako da se ocene gibljejo med 1 in 16 odstotki. V vsakem primeru je veliko primerov neprepoznanih (predvsem blagih oblik), morda tudi zaradi majhnega interesa strokovne javnosti za ta problem.
Začetek težav zaradi disfunkcije simfize je lahko postopen ali nenaden, lahko med nosečnostjo, med porodom ali po njem. Nobenega pravila tudi ni, kdaj in kako se bo težava odrazila med naslednjimi nosečnostmi.
Bolečina, ki se pojavi po porodu, je lahko direktna posledica samega poroda; če pride do poroda velikega otroka, hitre druge porodne dobe, instrumentalnega vaginalnega poroda ali nepravilnega položaja stegen pri porodu. Med glavnimi znaki, ki kažejo, da je nastopila diastaza simfize, sta poleg bolečine prisotna sploščen trebuh ter nehoteno uhajanje urina pri menjavi položaja telesa. Bolečine se lahko pojavljajo tudi v predelu križa in kolkov, hoja pa je močno otežena.
V večini primerov bodo težave izzvenele nekaj tednov po porodu, čeprav obstajajo poročila, da lahko trajajo tudi več mesecev. V tem času poleg počitka in razbremenitve od fizičnih naporov (nosečnice, predvsem pa porodnice) ponudimo analgetike ter fizioterapijo in priporočamo nošnjo medeničnega pasu. Osebno menim, da igra najpomembnejšo vlogo pri zdravljenju ravno fizioterapevt, ki lahko z različnimi tehnikami omili težave in pospeši vračanje v normalno stanje ter prepreči nepravilne obremenitve mišic. Seveda so dovoljene in primerne tudi alternativne oblike zdravljenja, kot so akupunktura, kiropraktika; osteoterapija in aroma terapija. Kirurška korekcija diastaze se izvaja le izjemoma in še to po neuspešnem konzervativnem zdravljenju. Izvajal naj bi jo ortoped z ustreznimi izkušnjami na tem področju. Iz izkušenj vemo, da predstavlja enega pomembnejših elementov v zdravljenju, poleg ustreznega strokovnega svetovanja, predvsem podpora, ki jo nosečnica ali porodnica najde v svojem domačem okolju.
In kako je s ponovitvami? Tja do 85 odstotkov žensk bo imelo enake ali hujše težave v naslednji nosečnosti, velik odstotek žensk navaja značilno bolečino tik pred ali med menstruacijo, nekateri avtorji pa trdijo, da naj bi dojenje podaljševalo čas do umiritve simptomov. Dejstvo je, da nimamo podatkov, s katerimi bi lahko napovedali, ali bo do ponovitev prišlo ali ne.
Dr. Kobala lahko najdete tudi v Centru za ginekološko in perinatalno diagnostiko, Celovška 93, Ljubljana (Tel: 01 519 52 14)
Podobni članki:
DRUŽINSKA RAZMERJA – REJNIŠTVO
NIVEA Extreme Resist maskara za podaljšanje
Spolne Zlorabe